Vaša skrb je, da napišete besedilo, moja pa je, da ga lahko razume ves svet.

Vaša skrb je dober izdelek ali storitev, moja pa, da ga uspešno prodate.

ponedeljek, 21. februar 2011

MEDNARODNI DAN MATERNEGA JEZIKA

Leta 1999 je organizacija UNESCO razglasila 21. februar za mednarodni dan maternega jezika. Letošnja tema dneva materinščine je raba informacijskih in komunikacijskih tehnologij za zaščito in promocijo jezikov in jezikovne raznolikosti.
Mednarodni dan jezika obeležujemo v spomin na protest in smrt bengalskih študentov, ki so pred 47 leti zahtevali enakopravnost za svoj jezik. Unesco je s tem dnevom želel opozoriti na ohranjanje kulturne in jezikovne raznolikosti po svetu.
Kljub temu, da je Slovenija majhna in ima posledično majhno število govorcev, ima kar 57 fakultet po svetu slovenščino na svojem študijskem programu. Število govorcev  raste in tako je slovenščina med 5 % najbolj razširjenih jezikov na svetu (vir: SURS).
Da počastimo današnji praznik in našo lepo slovenščino, predlagam, da vsa sporočila na FB, forumih, blogih in SMS-e vsaj danes napišemo pravilnoJ.

Simonka23

Nekaj malega o narečjih

Slovenska narečja so mi bila že od nekdaj zelo zanimiva. Na tako majhnem prostoru toliko različnih govoric. Slovenščina je med slovanskimi jeziki narečno najbolj razčlenjena. Več kot 40 narečij delimo v 7 skupin.
Zakaj se je razvilo toliko narečij?
Na slovensko ozemlje so se ljudje naseljevali iz različnih smeri in vsaka skupina je s seboj prinesla določene značilnosti.
Slovenija je geografsko zelo pestra in stiki med prebivalci različnih območij so bili oteženi ali celo onemogočeni.
Veliko prebivalcev je bilo in je še vsakodnevno v stiku s sosednjimi jeziki.

Narečne skupine so:
- koroška narečna skupina
- panonska narečna skupina
- gorenjska narečna skupina
- štajerska narečna skupina
- dolenjska narečna skupina
- primorska narečna skupina
- rovtarska narečna skupina

Da nekaj napišem o naših narečjih me je pravzaprav spodbudilo priloženo besedilo, ki opisuje slovenska narečja na bolj praktičen načinJ.

Dolenjsko bom pa dodala kar sama:
1. Dons sem si kufe čist prevəč pocukrala.
2. Zakuga me kličeš, k glih pəsa sprehajam?
3. As vidu, kaku se mačək po streh sprehaja?
4. Učeri je en tastar iz strehe pau.

Knjižno slovensko:
1. Danes sem si kavo preveč sladkala.
2. Zakaj me kličeš, ko sprehajam psa?
3. Si videl, kako se maček sprehaja po strehi?
4. Včeraj se je en starejši gospod vrgel s strehe.

Po mariborsko:
1. Joj, kak s'n si toti kafe danes fejst pocukrala, čuj.
2. Kaj mi te težiš ko s'n glih s pesom vuni?
3. Glej si ti totega mačka kak on po strehi hoi.
4. Čuj, včerej se je en stari s strehe dol fukno.

Ljubljana - japijevski srednješolčki:
1. Dons sm si kofi čist ful pošugrala.
2. Kva me kolaš lih k doga wokam?
3. A si vidu keta kok po rufu klajmba?
4. Učer se je en oldi z rufa skenslu.

Ljubljana - žabarsko:
1. Dons sm si kavico u ibr preveč cukrala.
2. Kva moriš k psa šetam?
3. A si vidu mačka kva ga pu strehi pleza, mudel, ne prbiji!
4. Učer se je en stari s strehe ruknu.

Po koroško:
1. Matr sn s swadek kafe naredwa.
2. Ka težiš ko sn s paso zuna?
3. As vidu mačko gr u lufto?
4. Učera se je edn s strehe bk spraju.

Po prekmursko:
1. Gnes san si kavo preveč pocukrala.
2. Zakoj me zovejš glij te gda psa šejtan?
3. Si vido kak se maček šejče gor po streje?
4. Včeraj se je en stare doj s streje vrgo.

Po prleško:
1. Gnes sen si kofe vünta preveč pocukrala.
2. Čüj, ka me zoveš, gli te kda pesa sprehojan?
3. Si vida mačoka, kak se po streji sprehoja?
4. Fčera se en stori s strehe fukna.

Gorenjsko:
1. Dons sm s'kofe čist preveč ucukrowa.
2. Zakuga me kličeš lih k psa sprehajam?
3. A s'vidu mačka k pu streh pleza.
4. Učer sej en ta star s strehe fuknu.

Kraški prevod:
1. Joj, ma kej je dns tu kafe t'ku sltku!
2. Kej me hnjav'š lih ku sm wnh s p'sm!
3. Kej si vidu mačku, ku je šla nan đjro po strjhi?
4. Učjra j an n'wnč skwaču ss strj'he.

Simonka23

ponedeljek, 14. februar 2011

Za valentinovo

Lepo pozdravljeni!

Glede na to, da danes goduje Valentin in ta dan velja za praznik zaljubljencev, sem poiskala nekaj verzov za to priložnost. Nekateri so bolj, drugi manj posrečeni, vsi pa zeeeelo sladki, kot se za zaljubljene tudi spodobi.
Seveda pa so najlepši verzi tisti, ki so prepisani iz našega srca.


Vrtnico rdečo, abnormalno srečo, lepih trenutkov, enkratnih občutkov, nikoli bolezen, trajno ljubezen in en lep spomin na ta Valentin.

Naj zdajle v uho Valentin ti pove, da toplo nekje bije zate srce!

Naj spremlja ves čas naju le Valentin; ljubezen naj v srcu ne bo le spomin!

Ljubezen že najina dolgo živi – nesmrtnost naj ji Valentin podeli!

Da najina strast obrodila bo sad, bi nama povedal zdaj Valentin rad.

Samo moje srce naj ti pove da ljubim te, valentinovo je.

Ne iščem lepote ne iščem zlata
čem le fanta iskrenega srca.
Naj te Valentin vodi skozi vse
življenje,
bodi sre
čen in naj bo sreča
z Valentinom ve
čna.

Valentinovo je praznik ljubezni, ki ga vsi imajo radi, še posebej zaljubljenci mladi.

Ljubezen je kot ptica, kot angel z neba, ljubezen je kot čudež, želja brez meja. Želim ti srčkasto valentinovo.

Če se ohladilo je tvoje srce, morda Valentin znova plamen prižge!

Valentinovo je lepa stvar...Vsak poljubček je en dar.

Valentin je prišel,
misel nate mi je dal,
da prijatelja pozdravi,
v srcu me preplavi.
Želim ti iz srca,
da ljubezen te obda,
da nikoli ne mine,
in da ti pusti le lepe spomine!

In seveda ne smemo pozabiti tudi na današnji pregovor: Valentin prinese ključ do korenin.


Pa radi se imejte!


ponedeljek, 7. februar 2011

Ob kulturnem prazniku

Ob našem kulturnem prazniku (čeprav bi moral biti 3. decembra, kar se mene tiče), se pa že spodobi, da omenimo našega največjega pesnika. Sicer je splošno znano, da je pisal tudi pesmice, ki niso ravno za objavo (to so poimenovali tudi kot »svinjepisje«)  in se jih je veliko izgubilo, ker so bile napisane na raznih listkih, je mogoče vendarle prav, da omenim tudi kakšen tovrsten verz. Seveda so se tiverzi običajno porodili ob kakšnem šanku v kombinaciji z neuslišanimi ljubeznimi, kar nam da vedeti, da je bil tudi Prešeren s svojo prešerno voljo le človek, ki so ga zavrnitve deklet globoko prizadele.
Se je pa iz teh deklet ponorčeval včasih na način, ki ni bil smešen, ampak je izražal njegovo zagrenjenost.

Fante zbiraš si prevzetna, se šopiriš, ker si zala; varji, varji, da priletna samka se ne boš jokala!
In še verz, ki ga v osnovni ali srednji šoli učiteljice zagotovo niso omenjale:

Do zdej ste b'le še d'vice,do zdej še niste dale,
 do zdej ste jo imele zato le, da ste scale.


Želim pa vam predstaviti tudi Prešernovega povodnega moža, ki ga je v današnji čas prav posrečeno postavil Andrej Rozman Roza.

POVODNI MOŽ


Res hudo je, če prelep
si za ta povprečen svet!!!

Ko je v mestu veselica,
nasmejana so vsa lica.
Godba menja se nenehno:
polka, rokenrol in tehno.
Vse se plete, vse se zvija.
vse bolj raste evforija,
moški, ženske, stari, mladi,
vsi se 'majo strašno radi.

V celem mestu eno samo
bitje zgleda kot bolano.
To je Urška, lepotica,
ki prav kislega je lica.
Bolj, ko gleda te ljudi,
bolj je jasno, da ga ni
tipa, ki bi bil dost' lep,
da bi šla se z njim vrtet.

In ko se opolnoči
vse še kar brez nje vrti,
grabit jo začne obup,
kar zasliši čuden hrup.
Vse glasneje in vse bliže,
da prevpije mile viže,
ko iz temnega obzorja
vstane bleda luč motorja.

Luč počasi, kot da išče,
tava tja, kjer je plesišče,
spremlja pa jo takšen zvok,
da vse pade godcem 'z rok.
Saj rohni in ropota,
kot iz drugega sveta,
dokler končno ne ustavi
se ob Urškini postavi.

Urško, ko ob njej parkira,
kar potrese od nemira.
Hrup pa utihne, luč se utrne
in iz silhuete črne
vstane tip, visok, koščen,
lep kot kakšen maneken.
Ko pa še čelado sname,
zdi se, da je iz reklame.

Urška srepo bulji vanj
kot bi bil pred njo ekran,
tip pa reče: »Živ'jo mala,
A bi malo zaplesala?«
In, ker godba kar molči,
tipček jezno zakriči:
»Kva je, bend, a bo že kej?!
Eno hitro zaigrej!«

»Končno mene vreden tip,«
dahne Urška in čez hip
vsa v ljubezni zagori,
da ji plamen iz oči
švigne s tako energijo,
da prisotni onemijo
češ, kako je to mogoče
da ni tipu v ksiht nič vroče?!

Bend pa kakor nor zašpila,
da so v ognju vsa glasbila.
Saksofoni zažarijo,
iskre od činel letijo
in dim se vije iz kitar,
da se zdi, da je požar,
ko se lepi par teles
zapodi v divji ples.

Urška se v ekstazi meče,
da si skoraj zlomi pleče,
tip pa tudi ni od muh,
krepek je, čeprav je suh,
in obvlada rokenrol.
Urško dol, gor, naokol'
suče, Bog ga nima rad,
kot najboljši akrobat.

In ker ve, da tip je pravi,
Urška nikdar se ne ustavi,
vse dokler ne pride ura,
ko je končno konec žura.
Tákrat reče Urška zala:
»Strašno dobro sva plesala,
skoraj več ne čutim nog.«

Tipček najprej hladno pljune
velik kos žvečilne gume
ter zakurbla, stisne plin,
Urška, ki sedi za njim,
pa ljubeče se oklene
hladne, črne in koščene
soplesalčeve postave
in že planeta v daljave.

Že popoldne se razve,
da, kjer most čez Savo gre,
neurejene so bankine,
in asfaltne izbokline
bili so vzrok, da je zgrešil most.
Zvlekli so motor iz reke,
a od njiju niti obleke.


Pa kulturen teden vam želim!

torek, 1. februar 2011

Vinjete

31. januar 2011. Darsovci na cestninski postaji Dob ustavijo mladeniča in ga vprašajo: »Ste že kupili novo vinjeto?«
Mladenič pravi: »Ne.«
»Ja, jutri jo boste pa morali.«
»Ne, pa ne bom.«
»Zakaj ne?«
»Zato, ker mi barva ni všeč.«

Seveda nas zadnje dni z vseh strani opozarjajo, da je treba na vetrobranske šipe nalepiti nove roza vinjete, mene je pa zanimalo, kaj beseda vinjeta pravzaprav pomeni.
SSKJ pravi takole:

vinjéta -e ž (ẹ)

1. majhna, preprosta okrasna risba,
zlasti na začetku ali koncu besedila:
narisati vinjeto; z vinjetami okrašena
knjiga

2. nekdaj nalepka z majhno risbo in
naslovom izdelovalca, trgovca: lepiti
vinjete na stekleničke z zdravili

3. lit. dekadenčna, impresionistična
črtica, zlasti Cankarjeva: pisati vinjete;
zbirka vinjet / literarna vinjeta


Simonka23