Vaša skrb je, da napišete besedilo, moja pa je, da ga lahko razume ves svet.

Vaša skrb je dober izdelek ali storitev, moja pa, da ga uspešno prodate.

ponedeljek, 21. februar 2011

Nekaj malega o narečjih

Slovenska narečja so mi bila že od nekdaj zelo zanimiva. Na tako majhnem prostoru toliko različnih govoric. Slovenščina je med slovanskimi jeziki narečno najbolj razčlenjena. Več kot 40 narečij delimo v 7 skupin.
Zakaj se je razvilo toliko narečij?
Na slovensko ozemlje so se ljudje naseljevali iz različnih smeri in vsaka skupina je s seboj prinesla določene značilnosti.
Slovenija je geografsko zelo pestra in stiki med prebivalci različnih območij so bili oteženi ali celo onemogočeni.
Veliko prebivalcev je bilo in je še vsakodnevno v stiku s sosednjimi jeziki.

Narečne skupine so:
- koroška narečna skupina
- panonska narečna skupina
- gorenjska narečna skupina
- štajerska narečna skupina
- dolenjska narečna skupina
- primorska narečna skupina
- rovtarska narečna skupina

Da nekaj napišem o naših narečjih me je pravzaprav spodbudilo priloženo besedilo, ki opisuje slovenska narečja na bolj praktičen načinJ.

Dolenjsko bom pa dodala kar sama:
1. Dons sem si kufe čist prevəč pocukrala.
2. Zakuga me kličeš, k glih pəsa sprehajam?
3. As vidu, kaku se mačək po streh sprehaja?
4. Učeri je en tastar iz strehe pau.

Knjižno slovensko:
1. Danes sem si kavo preveč sladkala.
2. Zakaj me kličeš, ko sprehajam psa?
3. Si videl, kako se maček sprehaja po strehi?
4. Včeraj se je en starejši gospod vrgel s strehe.

Po mariborsko:
1. Joj, kak s'n si toti kafe danes fejst pocukrala, čuj.
2. Kaj mi te težiš ko s'n glih s pesom vuni?
3. Glej si ti totega mačka kak on po strehi hoi.
4. Čuj, včerej se je en stari s strehe dol fukno.

Ljubljana - japijevski srednješolčki:
1. Dons sm si kofi čist ful pošugrala.
2. Kva me kolaš lih k doga wokam?
3. A si vidu keta kok po rufu klajmba?
4. Učer se je en oldi z rufa skenslu.

Ljubljana - žabarsko:
1. Dons sm si kavico u ibr preveč cukrala.
2. Kva moriš k psa šetam?
3. A si vidu mačka kva ga pu strehi pleza, mudel, ne prbiji!
4. Učer se je en stari s strehe ruknu.

Po koroško:
1. Matr sn s swadek kafe naredwa.
2. Ka težiš ko sn s paso zuna?
3. As vidu mačko gr u lufto?
4. Učera se je edn s strehe bk spraju.

Po prekmursko:
1. Gnes san si kavo preveč pocukrala.
2. Zakoj me zovejš glij te gda psa šejtan?
3. Si vido kak se maček šejče gor po streje?
4. Včeraj se je en stare doj s streje vrgo.

Po prleško:
1. Gnes sen si kofe vünta preveč pocukrala.
2. Čüj, ka me zoveš, gli te kda pesa sprehojan?
3. Si vida mačoka, kak se po streji sprehoja?
4. Fčera se en stori s strehe fukna.

Gorenjsko:
1. Dons sm s'kofe čist preveč ucukrowa.
2. Zakuga me kličeš lih k psa sprehajam?
3. A s'vidu mačka k pu streh pleza.
4. Učer sej en ta star s strehe fuknu.

Kraški prevod:
1. Joj, ma kej je dns tu kafe t'ku sltku!
2. Kej me hnjav'š lih ku sm wnh s p'sm!
3. Kej si vidu mačku, ku je šla nan đjro po strjhi?
4. Učjra j an n'wnč skwaču ss strj'he.

Simonka23

Ni komentarjev:

Objavite komentar