Lepa Vida malo drugače

Pozdravljeni,

 

za lahkotno in zabavno poletno branje pa danes nekaj jezikovnih različic Prešernove Lepe Vide:)

 

Slovensko:
France Prešeren: Lepa Vida
Lepa Vida je pri morju stala,
tam na produ si plenice prala.
Črn zamorc čez morje pride,
ustavi barko, vpraša lepo Vido:
»Lepa Vida, zakaj več nisi tak dehteča,
tak cvetoča nisi, kakor ti si nekdaj bila!«
Lepa Vida mu je odgovorila:
»Kako bi jaz b´la lepa, kako cvetoča,
ko pa mene zadela je nesreča.
Omožila sem se, starca vzela,
malokdaj sem s´rotica vesela.«

Angleško:
Frenk Prešern: D bjuti Wida
D bjuti Wida is ôn d oušn stejšn,
ôn d oušn stejšn ênd plenice prejšn.
Uan blek nigro is z broda stoping
ênd d bjuti Wida sou tôking:
»O, very bjuti grl,
nis´ več frišna kot s´ b´la prej,
povej zakej!«
»Kako b´ b´la jaz frišna grl,
če pa j´ moj mož d ênd,
in bo kmal´ umrl.«

Rusko:
Francjoša Ivanovič Prešernovski: Krasnaja Vjidočka
Krasnaja Vjidočka pri mořu stala je,
pri mořu stala je i spakojno djetičanstvo rublje prala je.
Adin crn muž z br´da je st´pil,
i krasnaji Vjidočki taku gavaril je:
»Ja pasmatrjat tje djevuška mila,
nje panjemajem, skažji mja, kakva je sila!
Kak´, da tvaj arganjizam njet tak čil, kak je bil?«
»Pa čemu štadirašč, dragoj tavarišč!
Paznaješ mi muža, mlad bil, harašov, aral je
staruška postal je, i za flancat zaspal je.«

Italijansko:
Frančeško Prešernelli: La bella Vida
La bella Vida e perm are stalla,
per mare stalla e pleničelle prala.
Un negro se kon la barka pelle,
od šuba da povelle stop
in svojo barko ustavi:
»Sinjora Vida, perke njete skuzi bella,
ko nakdaj tempo ti si cvela?«
»Kako b´ b´la jaz bella roža,
ko ´mam pa tac´ga star´ga moža.«

Francosko:
Fransua Preš´rne: La bel Vida
La bel Vidá la mer stalá,
la mer stalá e plenis pralá.
An frik se mem prpelá,
zagleda Vidá, jo demendá:
"Bon žur, madam, kako je z vam?
Pekwa mladost tvojá,
ni več tako kot prej je bwá?"
A la bel Vidá vse to že ve,
a kaj, ko pa drugač ne gre.
Marí Buwan, mu let je stu,
adju amor, odklenkalu.

Madžarsko:
Perešeren Ferenc: A sep Vida
A sep Vida na Balaton stal,
na Balaton stal in saroš pelenice on tan si je pral.
Laci bači kak husar se prinesla,
a het sent Vida roža, on je rekla:
»Mi a baja a sep Vida azanjat!
Zakaj saroš pelenice prišla prat?
Zakaj lica ne kak vöröš paprikaš?«
Prav´la Vida: »Gotovo je muzikaš!
Laci baci išten vele, bila sen jez mint a tele!
Star konas na mene prišla,
dužnost moja je odišla.
Ekne pekne, star konas nič več ne blekne.
Strup si vržen v paprikaš,
če ti meni nič ne daš.«

Nemško:
Ein sauber Fida per Meer stalen,
per Meer stalen und plenizen pralen.
Ein zamorc se po damfaru prfura,
zabremza šif, se ustav ko ura.
"Ja, warum, sauber Fida, povej,
zakaj noch jung und friš, kot bla si prej?"
"Kako bi bla noch jung und friš,
mein mann ist fuč, zanič pri hiš."

 

Simonka23

Lepo je, če je besedilo tudi slovnično pravilno

Včasih naletim na čudovito vsebino, ki bi jo prebrala res z užitkom, vendar mi slovnične napake ves užitek pokvarijo. Da, vem … en kup izgovorov imamo pripravljenih. Slovenska slovnica je grozno zakomplicirana. Slovnica se kar naprej spreminja. Pravila, ki smo se jih učili v šoli, zdaj več ne veljajo. Vse to je v bistvu res, vendar neka osnovna pravila veljajo še vedno in tudi zatipkane besede lahko popravimo sami. Word nas sam opozarja na besede, ki mu niso všeč, kar nam delo še olajša. Čeprav tudi Word ni Mister perfect, to se ve.

Pa si poglejmo samo nekaj primerov, pri katerih smo najbolj pogosto v dilemi.

Vejice

Besedila nam ni problem napisati, vejice pa bi najraje napisali na koncu s pripisom:"Vstavi, kjer je potrebno."

Pa ni tako težko. Vsi se spomnimo pesmice Pred ki, ko, ker, da, če vej'ca skače. To pravilo še vedno velja, seveda pa moramo vedeti, da so tudi primeri, ko pa ne velja. Ah, te sladke izjeme. Kadar gre za sestavljene veznike, npr. medtem ko, s tem da itd., vejice ne bomo napisali pred ko ali da, ampak pred sklopom.

Primer: Kuhala sem kosilo, medtem ko je mož likal kavč.

Številke – skupaj ali narazen

Glavne števnike do 100 pišemo skupaj (šestnajst, osemindevetdeset). Prav tako pišemo skupaj stotice (tristo, osemsto).

Primer pisanja narazen: sto šestintrideset, osemnajst tisoč, tri milijone, dva tisoč enajst.

Predlogi s/z in h/k

Te štiri črke nam povzročajo kar precej preglavic. Da vemo, kdaj pišemo S, si lahko pomagamo s stavkom: Fant Potuje Cele Štiri Tedne Sam Čez Kranjske Hribe. Ali pa z naslednjim: Ta SuHi ŠKaFeC PušČa. Pred vsemi črkami, ki so napisane z veliko, bomo napisali S. Pred vsemi ostalimi bo pač Z.

Pri H in K imamo manj izbire. Samo pred črkama K in G pišemo H in to je vse.

Decemberski ali decembrski?

Še ena zelo pogosta napaka. Besede, ki v tožilniku (Koga ali kaj?) ne dobijo vrinjenega e, se tudi kot pridevnik pišejo brez e.

Pravilno: december – decembra – decembrski, meter – metra – metrski, liter – litra – litrski.

In seveda zanikani rodilnik (Koga ali česa ni?)

To pa je resnično ena najpogostejših napak. In zelo neprijazna za ušesa. Poleg tega pa to napačno rabo lahko pogosto slišimo na televiziji ali radiu.

Popust vam tokrat ne priznamo. PopustA vam tokrat ne priznamo.

Zakaj nisi prinesel sadje in mleko, kot sem ti naročila. Zakaj nisi prinesel sadjA in mlekA, kot sem ti naročila?

Seveda je to le nekaj pravil, ampak že samo z upoštevanjem le-teh, je vaše besedilo lahko boljše in bolj prijazno do stranke.

Simonka23

Dolgi ali kratki stavki, to je zdaj vprašanje

Kaj imate raje? Dolge stavke, v katerih je nanizanih en kup besed, ki so povezane z vezniki, vejicami in še kakšnim ločilom; podpičjem npr, in na koncu stavka več ne veste, kaj ste začeli brati na začetku, saj vam koncentracija pade, vaši možgani se začnejo dolgočasiti, vi pa od potencialne stranke pričakujete, da bo na dih lahko prebrala cel stavek in zraven še razumela, kaj ste ji hoteli povedati. Sedaj lahko vdihneteJ.

No, to je primer tega, kako ne. Raje pišite kratke stavke. Tako se ne izgubimo v množici besed. Besedilo ostane razumljivo. Možgani se ne dolgočasijo. Zapomnite si, pika je vaša prijateljica. In stranka bo vedela, da ji želite življenje poenostaviti.

Simonka23