Uradnik Lojze si je privoščil štirinajstdnevni dopust ob morju. Kljub svojim tridesetim letom je bil še vedno samski, živel je pri mami in se ni preveč zanimal za dekleta. Na morju pa je že prvi dan na plaži zagledal lepo dekle, ki je neprestano pogledovala proti njemu in mu s pogledi dala vedeti, da si želi njegove družbe. Ker pa Lojze ni znal nemškega jezika je raje molčal. Šele dan pred njenim odhodom se je ojunačil in z rokami in nekaj angleškimi besedami začel pogovor z njo. Večer se je končal z večerjo in posteljnimi užitki, zjutraj pred odhodom pa mu je Nemka izročila svojo fotografijo z dolgim posvetilom na zadnji strani. Lojze je po njenem odhodu odhitel k receptorju in ga zaprosil naj mu prebere in prevede posvetilo na fotografiji. Receptor prebere in ga vpraša, komu je posvetilo namenjeno.
"Meni!" je ponosno dejal Lojze.
"Potem ste pa v našem hotelu nezaželeni. Takoj zapustite hotel!" mu je rekel receptor.
"Pa mi vsaj prej povejte, kaj piše na fotografiji!" je prosil Lojze.
"Ne morem, preveč grozno je!" mu je odvrnil receptor.
Lojze je spokal kovčke in zapustil hotel. Ko je prišel domov je poiskal prijatelja, ki je znal nemško in ga prosil naj mu prevede vsebino posvetila.
"Komu pa je namenjeno posvetilo?" ga je ostro vprašal, ko je prebral vsebino.
"Nekemu mojemu znancu, ki sem ga spoznal na morju."
"Predlagam ti, da se tega tvojega znanca odslej izogibaš oziroma pretrgaš vse stike z njim!" mu je dejal prijatelj.
"Kaj pa piše takega na tej fotografiji?" je bil še vedno radoveden Lojze.
"Je preveč grozno, da bi ti povedal!" mu odgovori.
Lojze je odšel žalostno domov in med potjo se je spomnil, da imajo na sodišču seznam prevajalcev. Odšel je torej na sodišče in prosil za seznam, nato pa je obiskal sodno zapriseženega prevajalca, mu izročil fotografijo s posvetilom in ga prosil za prevod.
"Tega, kar piše na posvetilu, vam ne morem prevesti. Ne, da ne boste mislili, a ne znam, toda vsebina je preveč grozna, da bi vam jo povedal" je dejal prevajalec. In tako tudi vsi drugi prevajalci, ki jih je Lojze obiskal.
Kaj zdaj. Kako izvedeti, kaj mu je Nemka napisala na fotografijo. Zvečer je dolgo tuhtal v postelji, končno pa se je odločil.
"Šel bom delat v Nemčijo in se naučil nemškega jezika!" je glasno sklenil in odločitev povedal svoji materi. Spakiral je kovčke in se z vlakom odpeljal v tujino. Leto dni je trdo delal in hkrati obiskoval tečaj nemškega jezika za tujce ter se res dobro naučil nemškega jezika. Potem je sklenil, da se vrne domov, in to ne z vlakom, kakor je odpotoval, ampak letalom, da bo prej doma in prej spoznal vsebino posvetila. Mati ga je čakala na letališču, in ko sta se peljala z avtom proti domu je sin vprašal:
"Se je kaj novega zgodilo v tem času, ko me ni bilo?"
"Niti ne. No, v tvoji sobi je izbruhnil manjši požar, toda zgorela je samo nočna omarica, na kateri si imel fotografijo s tisto Nemko, ki si jo spoznal na morju!"
