Klošarski marketing

Zadnje čase imam priliko spoznavati klošarski marketing v ljubljanski parkirni hiši pri kliničnem centru. Fantje in eno dekle so si delovno mesto za iskanje novih in starih strank omislili pri avtomatih za plačilo parkirnine in prav vsakič me milo pobarajo (pa seveda ne samo mene, ampak vse brez izjeme): "Če bo ostalo kaj drobiža, bi lepo prosil za ene 50 centkov." Itak da avtomat ne vrača kovance...v manjših od 1 evra:) Se pa potem vprašam, do katere vrednosti gre pravzaprav za drobiž. Je to 1 evro, 2 evra, 50 centov oz. manj? No, treba jim je priznati, da so tudi ustrežljivi, da je kaj. Če zaslutijo, da bo nekdo imel težave s plačevanjem, ker tega sistema pač še ne pozna, mu rade volje posredujejo svoje znanje glede tega in le malo ljudi je tako trdega srca, da jim te pomoči ne bi poplačali s kakšnim drobižem. Poleg tega so nadvljudni in nadprijazni. Kljub zavrnitvi in grdemu pogledu, bodo vsakemu zaželeli lep in prijeten dan, tako da človeku, ki ima vsaj malo srca, nabijejo slabo vest in ni vrag, da se jim naslednjič ne bi želeli za osornost odkupiti s kakšnim evrom:). In tudi če jim enkrat poveš, da naj te več ne sprašujejo za drobiž, ker ga pač ne bo, se bo naslednji dan zgodba zagotovo ponovila. Mislim, da bi marsikoga od njih bilo vredno zaposliti v podjetju, da bi pridobival nove stranke. To je ena stran klošarskega marketinga, kjer se fantom in dekletom že na daleč vidi, da so to, kar pač so, in fehtajo za drobiž.
Sem pa imela priliko spoznati (v taisti parkirni hiši) tudi drugo, bolj fino stran klošarskega marketinga, kjer pa se gre za večje denarje. Fant, ki je na prvi pogled čist, urejen, celo spedenan, v beli jakni, belem šalu, išče in prepričuje svoje stranke že na parkirišču, takoj ko stopiš iz avtomobila. Lepo te prosi za 20 EUR (opa, to pa res ni kakšen drobiž, kajne?), ker da je njegova punca na travmatološki, njemu pa se je pokvaril avto in popravilo je stalo 80 EUR, sedaj pa mu manjka še 20 EUR, da to plača, da bo lahko odšel domov. Verjetno zgodba še bolj prehaja v dramo, ampak mu pač nisem dala priložnosti, da bi mi jo povedal do konca. Po eni strani škoda, ker sigurno je dobra zgodba in prepričljiva še pa še. Tako kot on sam, da bi se ga še kamen usmilil. Ampak hudiča, tip ima res smolo, ta zgodba se mu ponavlja vsak dan!!
Torej enačba: vztrajnost + prepričljivost + dobra zgodba = veliko strank + veliko denarja:)