Kidanje

Upam, da ste v redu, da vas ni zametlo in da od lopate nimate preveč razbolelega hrbta. In ker je v teh dneh beseda kidati verjetno med tistimi, ki jo poleg snega največkrat izgovorimo, se malo poigrajmo z besedo kidati ali kidanje.

Kidati pomeni odstranjevati in največkrat se uporablja v zvezi s snegom ali gnojem.  Kidamo sneg ali kidamo hlev (kar ne pomeni, da odstranjujemo hlev, ampak kidamo gnoj iz hlevaJ).  Torej kidanje lahko pomeni tudi čiščenje.  Smo že vsi kot otroci slišali: »Skidaj že svojo sobo!« Ne, jaz tudi neJ.

Če bomo rekli, da kidamo gnoj na voz, bo to pomenilo, da ga nalagamo na voz.

V SSKJ je navedena tudi zveza »ta ga pa kida«, »spet ga kida«, kar pomeni, da nekdo počenja neumnosti, čeprav priznam, da kidanja v tem kontekstu še nisem slišala.

Potem pa obstaja še nekaj drugih kidanj: skidati (gnoj iz hleva, ali pa ko želimo nekoga pregnati in mu rečemo: »Skidaj se že!«), nakidati (nakidati gnoj na voz ali pa kot smo rekli danes zjutraj, da ga je nakidalo kar slabega pol metra), pokidati (golob se je pokidal na spomenik  ali pa se pokidamo na ta navodila – ne eno ne drugo ne izraža posebnega spoštovanjaJ ).

Obstaja še nekaj kidanj, ki pa so verjetno še manj pogosta: odkidati (ceste, živini, nesnago), prekidati (gnoj, pot do hiše), spodkidati (živini, hlev), zakidati (vhod v hišo, prehod).

Da, kar precej zanimivih rab in pomenov. Je pa prav, da se kdaj pa kdaj spomnimo tudi na manj pogoste ali zastarele pomene, da nam naše slovenske besede ne odfrčijo v pozabo.